Ne pomeni ne
Pogovoriti se moramo o posilstvu
Posilstvo Perzefone, detajl kipa, Gian Lorenzo Bernini, 1621–1622, Galerija Borghese v Rimu
Osmega januarja je bil v Dnevniku objavljen članek, v katerem je novinar Peter Lovšin pisal, kako neprimerno zakonodajo o posilstvu imajo nekatere države. Omenil je španski primer »La manada«, o katerem se je veliko govorilo lani: skupina moških je poleti 2016 v Pamploni posilila 18-letno dekle in posnetek objavila na družabnem omrežju Whatsapp. Še grozljivejše kot posilstvo je bilo to, da je sodni senat, ko je zadeva prišla pred sodišče, presodil, da zaradi odsotnosti neposredne sile ali grožnje sploh ni šlo za dejanje posilstva, ampak »samo« za spolno zlorabo – zaporna kazen je v tem primeru za pet let nižja, devet namesto 14 let, kot bi jih dobili za posilstvo. A še bolj kot »La manada« je pretresel primer iz slovenske sodne prakse, iz Kopra, ki ga je Lovšin prav tako popisal v članku, ker se mu je zdela odločitev sodišča v tem primeru podobno nesmiselna in neutemeljena kot v zgodbi iz Španije – ni pa pričakoval, da bo, glede na to, da je bil primer v sodni obravnavi že leta 2017, dvignil toliko prahu. Vendar ga je – in prav je tako. Očitno je, da številne stvari v zvezi s posilstvom še vedno niso razjasnjene, meje spolne nedotakljivosti pa še vedno ne dovolj jasno določene. Skrajni čas je, da se o tem resno in podrobno pogovorimo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.